You are currently viewing Pomanjkanje vitamina D

Pomanjkanje vitamina D

Pomanjkanje vitamina D lahko vodi v utrujenost, slabšo odpornost, bolečine v kosteh ter dolgoročno poveča tveganje za osteoporozo in druge presnovne motnje.

Vitamin D je pomemben vitamin za zdravje kosti, mišic, imunskega sistema in splošno počutje. Kljub temu ima več kot polovica odraslih v Sloveniji prenizke vrednosti vitamina D v krvi, zlasti v zimskih mesecih. Ker se vitamin D v telesu večinoma tvori pod vplivom sončne svetlobe, je pomanjkanje najpogostejše med novembrom in aprilom, ko je sonce šibko in prenizko.

Kaj je vitamin D?

Vitamin D je v maščobah topen vitamin in v telesu nastopa kot hormon. Poznamo dve obliki vitamina D: Vitamin D2 (ergokalciferol) in vitamin D3 (holekalciferol). Absorpcija slednjega naj bi bila boljša. Vitamin D ima glavno vlogo pri absorpciji kalcija v prebavilih. Kalcij je pomemben mineral za vzdrževanje in normalno rast zdravih kosti, zob in mišic.[1]

Vitamin D je v resnici hormonu podoben vitamin, ki nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov (UVB). Le majhen del ga vnesemo s prehrano. V telesu deluje kot regulator kalcija in fosforja, a ima tudi številne druge pomembne vloge, povezane z imunskim sistemom, mišično funkcijo in splošnim počutjem.

Pomanjkanja vitamina D

Med najbolj ogroženimi skupinami so ljudje, ki večino dneva preživijo v zaprtih prostorih, redko izpostavljajo kožo soncu, uporabljajo zaščitne kreme z visokim faktorjem, imajo temnejšo polt ali pokrivajo večino telesa z oblačili. Tudi staranje kože lahko zmanjšuje njeno sposobnost tvorbe vitamina D.

Pomanjkanje se pogosto razvija počasi in neopazno. Simptomi so lahko blagi, kot so utrujenost, splošna oslabelost, bolečine v mišicah in kosteh ali nihanje razpoloženja. Pri dolgotrajnem pomanjkanju se poveča tveganje za osteopenijo in osteoporozo, počasnejše celjenje kosti, večjo dovzetnost za okužbe ter pri ženskah tudi za hormonska neravnovesja.

Pomanjkanje se sprva lahko kaže z znaki, ki jih pogosto ne pripišemo pomanjkanja vitaminu D. Med glavne simptome sodijo:

  • utrujenost in pomanjkanje energije,
  • bolečine v mišicah in kosteh,
  • slabše razpoloženje,
  • pogostejše okužbe, saj ima vitamin D vlogo tudi v imunskem sistemu,
  • dolgoročno: zmanjšana kostna gostota (osteopenija, osteoporoza), osteomalacija pri odraslih (mehčanje kosti),
  • pri zelo hudih primerih lahko pride do okvare mišične funkcije, večjih težav pri gibanju.

Pri pomanjkanju vitamina D se raven kalcija in fosfata tako zniža, da to ogroža zdrav razvoj in rast kosti. Bolezen, ki je posledica takega pomanjkanja, je rahitis pri otrocih, pri odraslih pa osteomalacija.[2]

Koliko vitamina D potrebujemo na dan?

Odmerek 400IE (10 µg) je priporočljiv za dojenčke od prvega tedna starosti do enega leta in velja tako za dojene dojenčke, kot dojenčke, ki prejemajo mlečno formula.

Za otroke nad enim letom starosti je priporočen dnevni odmerek 800IE (20 µg).

Nosečnice, doječe matere, bolniki, osebe, ki okrevajo po bolezni, osebe z motnjami prebave, osebe ki uživajo zdravila ali osebe s prekomerno težo imajo povečano tveganje za pomanjkanje vitamina D. Te osebe potrebujejo individualno svetovanje, lahko pa se vedno odpravijo na testiranje vitamina D v krvi. V večini primerov jim vitamina primanjkuje.

Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je zgornja meja dnevnega vnosa vitamina D3:

  • za otroke od rojstva do enega leta 25 µg (1000 IE),
  • za otroke od 1 do 10 leta 50 µg (2000 IE),
  • od 11 leta naprej, vključno za nosečnice in doječe matere, 100 µg (4000 IE).

Koristi vitamina D

Zdravstvene trditve, ki jih je odobrila EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) glede vitamina D:

  • prispeva k delovanju imunskega sistema,
  • prispeva k normalni ravni kalcija v krvi,
  • prispeva k normalni absorpciji kalcija in fosforja,
  • prispeva k delovanju mišic,
  • prispeva k ohranjanju zdravih kosti,
  • prispeva k ohranjanju zdravih zob,
  • ima vlogo pri delitvi celic.

Zaključek

Pomanjkanje vitamina D ima lahko resne posledice za zdravje. Uživanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil je zelo priporočljivo nekje od oktobra pa vse tja do maja.

Članek na spletni strani Nurida.si je zgolj informativnega značaja in ni namenjen zdravljenju. Prehranska dopolnila, ki so opisana v članku niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano. Pred uporabo prehranskih dopolnil se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Morda vas zanima: VITAMIN D