Vitamin A sodeluje v  mnogih funkcijah v telesu. Je ključnega pomena pri krepitvi imunske funkcije ter prispeva k ohranjanju zdravih sluznic in kože. Pomemben je pri ohranjanju vida.

V telesu glavno skladišče vitamina A predstavljajo jetra. Tam se skladišči približno 50% do 80% celotne količine vitamina A. Poleg jeter, se vitamin A shranjuje tudi v pljučih, sluznici dihal, očeh, želodčni in črevesni sluznici in nekaterih drugih tkivih.

Vitamin A se v prehrani nahaja v dveh glavnih oblikah. Ti dve obliki sta:

• retinol, oblika vitamina A, ki ga najdemo predvsem v živilih živalskega izvora,
• karoteni (kot so alfa karoten, beta karoten, gama karoten in ksantofil beta kriptoksantin), ki jih užijemo z živili rastlinskega izvora ter z na primer z jajčnim rumenjakom.

Retinol je oblika vitamina A, ki ga vsebuje predvsem hrana živalskega izvora, vključno z mlečnimi izdelki, ribami in mesom (zlasti jetra).  V telesu se absorbira do 90 % retinola in zelo malo zaužitih karotenoidov.

Daleč najpomembnejši provitamin A je karotenoid beta-karoten; drugi provitamin A karotenoidi so alfa-karoten in beta-kriptoksantin. Telo pretvori te rastlinske pigmente v vitamin A.

Karotenoidi, ki jih tudi najdemo v hrani, na primer likopen, lutein in zeaksantin, se ne pretvorijo v vitamin A.

Funkcije vitamina A v telesu

Evropska agencija za varnost hrane je za živila, ki so bogata z vitaminom A odobrila naslednje zdravstvene trditve:

• Ima vlogo pri presnovi železa.
• Prispeva k ohranjanju zdravih sluznic.
• Prispeva k ohranjanju zdrave kože.
• Ima vlogo pri ohranjanju vida.
• Ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.
• Ima vlogo pri specializaciji celic.

Telo potrebuje vitamin A za vzdrževanje roženice in drugih epitelijskih površin, zato so lahko nižje serumske koncentracije vitamina A povezane tudi z težavami s kožo, slepoto in slabokrvnostjo.

Dnevni vnos vitamina A

Priporočen dnevni vnos (PDV) vitamina A vključuje vse tisto kar dobite s hrano, ki jo zaužijete, in z vsemi dodatki, ki jih jemljete. (Vir: NIJZ)

PDV za vitamin A je podan kot retinolni ekvivalent.

Kategorija	Priporočeni dnevni vnos (PDV – RDA) v µg / dan za retinolni ekvivalent – retinol
	ženske / moški
1 – 3 leta	600 µg
4 – 6 let	700 µg
7 – 9 let	800 µg
10 – 12 let	900 µg
13 – 14 let	1000 µg / 1100 µg
15 – 18 let	900 µg / 1100 µg
19 – 65	800 µg / 1000 µg
65 +	800 µg /1000 µg
Noseča od 4. meseca	1100 µg
Dojenje	1500 µg

1mg retinolnega ekvivalenta = 1 mg retinola = 6 mg celokupen-trans-β-karotena = 12 mg drugih provitamin A karotenoidov. 1IE = 0,3µg retinola

Pomanjkanje vitamin A

Oralno jemanje vitamina A je učinkovito za preprečevanje in zdravljenje simptomov pomanjkanja vitamina A. Pomanjkanje vitamina A se lahko pojavi pri ljudeh s pomanjkanjem beljakovin v prehrani, pri bolnikih s sladkorno boleznijo, prekomerno aktivno ščitnico, boleznijo jeter ali pri ljudeh s cistično fibrozo.

Številne bolezni prebavil poslabšajo črevesno absorpcijo maščob, s tem pa tudi v maščobah topnih vitaminov. Celiakija, cistična fibroza in neprehodnost žolčevodov povečujejo tveganje za pomanjkanje vitamina A. Tudi operativni posegi na črevesju ali trebušni slinavki imajo lahko enake posledice.

Večina ljudi pa s svojo prehrano prejme dovolj vitamina A.

Prvi simptom pomanjkanja vitamina A je nočna slepota, ki se pojavi zaradi nezmožnosti obnove rodopsina. Nadaljnje očesne spremembe imenujemo kseroftalmija, kar pomeni izsušitev oči. Najprej pride do izsušitve veznice, nato se na beločnici pojavijo penasti odložki (Bitotove pege), končno pa pride še do erozije in zmehčanja roženice (kseromalacija), kar lahko povzroči trajno slepoto.

Eden prvih znakov kseroftalmije je nočna slepota ali nezmožnost videnja pri šibki svetlobi ali temi. Zagotavljanje zadostne količine vitamina A je najboljša preventiva za preprečevanje slepote pri otrocih. Ljudje s pomanjkanjem vitamina A (in pogosto s kseroftalmijo z značilnimi Bitotovimi madeži) imajo ponavadi nizek status železa, kar lahko privede do anemije.

Pri boleznih otrok zaradi nedohranjenosti, do sprememb ne pride le zaradi pomanjkanja vitamina A, temveč tudi zaradi pomanjkanja beljakovin, kar ovira prenašanje vitamina A. Koža in sluznica v pljučih, črevesju in sečilih lahko otrdi.

Pomanjkanje vitamina A lahko povzroči tudi vnetje kože (dermatitis), poveča pa se tudi dovzetnost za različne okužbe.

Prekomerno uživanje vitamina A

Visoki odmerki antioksidantov (vključno z vitaminom A) lahko dejansko povzročijo več škode kot koristi. Po analizi več študij je dodatek vitamina A sam ali v kombinaciji z drugimi antioksidanti povezan s povečanim tveganjem za smrt zaradi različnih vzrokov.

Vitamin A je potencialno nevaren, če ga jemljete peroralno v odmerkih, večjih od 10.000 enot (3.000 mcg) na dan.

Nekatere raziskave kažejo, da bi lahko višji odmerki povečali tveganje za osteoporozo in zlom kolka, zlasti pri starejših. Odrasli, ki jedo mlečne izdelke z nizko vsebnostjo maščob, obogatene z vitaminom A, in veliko sadja in zelenjave običajno ne potrebujejo dodatkov vitamina A ali multivitaminov, ki vsebujejo vitamin A.

Dolgotrajno jemanje velikih količin vitamina A lahko povzroči resne posledice in stranske učinke:

• utrujenost,
• razdražljivost,
• duševne spremembe,
• anoreksije,
• nelagodje v želodcu,
• slabost,
• bruhanje,
• blago zvišano telesno temperaturo,
• prekomerno znojenje.

Ženskam, ki so prestale menopavzo, lahko prevelika količina vitamina A poveča tveganje za osteoporozo in posledično zlom kolka.

Vitamin A v hrani

Z zdravo prehrano lahko zlahka pridobimo dovolj vitamina A. Dobri viri hrane retinoidnega vitamina A so:

• jajca,
• polnomastno mleko,
• jetra,
• goveja jetra,
• okrepljeno posneto mleko in žitarice,
• losos,
• tuna.

Rastlinski viri vitamina A (iz beta-karotena) vključujejo:

• sladki krompir,
• brokoli,
• paprika,
• korenje,
• špinačo,
• marelice,
• buča,
• mango.

Koncentracije retinola so najvišje v jetrih in ribjem olju. Drugi najbogatejši vir retinola so mleko in jajca, ki vsebujejo tudi nekaj provitamina A. Večina provitamina A prihaja iz listnate zelene zelenjave, oranžne in rumene zelenjave, paradižnikovih izdelkov, sadja in nekaterih rastlinskih olj.

Zaključek

Vitamin A je ključnega pomena pri krepitvi imunske funkcije ter prispeva k ohranjanju zdravih sluznic in kože. Pomemben je pri ohranjanju vida. Da ostanete zdravi uživajte kvalitetno in zdravo prehrano.

Članek na spletni strani Nurida.si je zgolj informativnega značaja in ni namenjen zdravljenju. Prehranska dopolnila, ki so opisana v članku niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano. Pred uporabo prehranskih dopolnil se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

[expand title=”Viri:”]

World Health Organization. Global Prevalence of Vitamin A Deficiency in Populations at Risk 1995–2005: WHO Global Database on Vitamin A Deficiencyexternal link disclaimer. Geneva: World Health Organization; 2009,

Sommer A. Vitamin A deficiency and clinical disease: An historical overview. J Nutr 2008;138:1835-9. [PubMed abstract]

World Health Organization. Global Prevalence of Vitamin A Deficiency in Populations at Risk 1995–2005: WHO Global Database on Vitamin A Deficiencyexternal link disclaimer. Geneva: World Health Organization; 2009.

National Institutes of Health https://ods.od.nih.gov/factsheets/VitaminA-HealthProfessional/

Longe, J., ur. Enciklopedija alternativne medicine Gale , druga izdaja, 2004.

Naravna standardna monografija za paciente: “Vitamin A (retinol)” in “Beta-karoten”.

Tribble, DL Circulation , februar 1999.

Bjelakovic, G. Journal of the American Medical Association , 2007.

https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4028

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02012R0432-20170501&from=DA

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vitamin_A

[/expand]